Vpliv krize na cene hrane: kaj bi se lahko kmalu podražilo in kaj pocenilo

"Sploh se ne spomnim, kdaj so bile zadnje normalne padavine. Sušo imamo od aprila," razmere opisuje slovenjgraški kmet Peter Popič.

"Že prvi in drugi odkos sta bila manjša, tretja košnja je bila polovična, za četrto bomo videli, ali sploh kaj bo, ali se bo vse skupaj speklo," pravi. Optimističen ni niti glede pridelka koruze, saj obilnejših padavin ni na vidiku. Običajno večino krme na kmetiji pridelajo sami, nekaj je dokupijo. "Ampak tudi tam, kjer smo bili dogovorjeni za dokup, je trave letos manj, tako da bodo količine prenizke," pojasnjuje.

Nekaj teličkov je oddal na pašo drugim kmetom, a so ga poklicali, naj jih pride iskat, saj trave ni več. "Na nekaterih višjeležečih pašnikih in območjih, kjer je zemlja manj rodna, je vse požgano," pove Popič.

"Živali imaš zato, da kaj prirediš, ne zato, da bi stradale," pravi. Trenutno ima 60 krav za mleko, a bo zaradi suše primoran zmanjšati čredo – krme preprosto ni dovolj za vse. "Čredo bomo zmanjšali za vsaj deset živali. Odvisno, kdaj bodo padavine. Če jih še en teden ne bo, zna biti, da bo še slabše. Vsak dan suše se pozna na rastlinah," napoveduje.

Da pri krmnih rastlinah, travinju in koruzi težava ni le visoka cena, ampak tudi dostopnost, izpostavlja profesor Luka Juvančič s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo ljubljanske biotehniške fakultete. Huda suša namreč pesti celotno Evropo.

"V maloprodajne cene za končnega kupca se vsak tak šok prenese z zamikom," pravi Juvančič, ki pričakuje podražitve predvsem pri sadju in zelenjavi, kjer je velik del stroška sam (zaradi suše manjši oziroma dražji) kmetijski pridelek.

Pri mesu, mleku in žitnih izdelkih pa se višji stroški običajno prenesejo na potrošnike z zamikom in le delno, saj del stroškov prevzamejo drugi členi v verigi. "Zgolj zaradi suše pri drugih živilih, razen sadja in zelenjave, v kratkem ne pričakujemo podražitev za končnega kupca," pravi Juvančič.

Podražitev v dveh valovih?

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah pravi, da bi se utegnila po napovedih agrarnih strokovnjakov zgoditi dva vala podražitev.

V prvem valu zgodaj jeseni bi se lahko podražila predvsem zelenjava in sadje.

"Drugi val, ki je odvisen od pridelka pšenice in drugih žit, pa bi se zgodil konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta, ko se žita predela v moko in druge izdelke," pravi in dodaja, da bi se utegnile borzne cene žit zaradi izpada pridelave v državah proizvajalkah, zvišati. "Je pa izjemno težko napovedati, kdaj in za koliko," poudarja Mariča Lah.

Kaj pa cene goriv, ki so poskočile po ameriško-izraelskem napadu na Iran in blokadi Hormuške ožine? Predsednica trgovinske zbornice izpostavlja visoke, pretirane marže rafinerij. "Če bodo države – to seveda ne velja za Slovenijo, ki rafinerije nima in je odvisna od uvoza – uvedle davke na pretirane dobičke teh naftnih družb, potem se utegne ta cena rahlo stabilizirati," napoveduje.

V nasprotnem primeru bodo visoke cene nafte še naprej vplivale na cene živil.

"Vse to, vremenske razmere in geopolitične razmere, če realno pogledamo situacijo, lahko ocenimo, da se bo hrana letos podražila," pravi, a ob tem poudarja, da trgovci v tem trenutku nimajo napovedi dobaviteljev, da se bodo cene zvišale, razen za posamezne redke izdelke.

Lah pozdravlja prizadevanja vlade, da ji Evropska komisija odobri znižanje trošarin naftnih derivatov pod predpisano mejo. "Moje osebno stališče je, da bi bilo to potrebno za tako imenovano kmečko nafto, ki jo neposredno uporabljajo kmetje pri pridelavi hrane, ne pa tudi za druga goriva," dodaja.

Juvančič pa poudarja, da so cene goriv visoke že dlje časa. "To je že kar sistemski element, ki vpliva na to, da imamo prehransko inflacijo," je prepričan.

Govedina bi se lahko na kratek rok celo pocenila

Suša bi utegnila na kratek rok prinesti celo znižanje cen mesa prežvekovalcev, napoveduje Juvančič. V Sloveniji je to predvsem govedina.

S podobnimi težavami, kot jih opisuje kmet Popič, se namreč zaradi suše spopada večina slovenskih govedorejcev – in tudi ravnali bodo predvidoma podobno.

"Zaradi pomanjkanja krme in višjih stroškov zaradi dokupa, če bo ta sploh mogoč, bo verjetno kar nekaj predčasnih zakolov," pravi profesor agrarne ekonomije Juvančič. Kot pojasnjuje, presežek mesa kratkoročno pomeni pritisk na nižanje cen. "V naslednji fazi pa bo to seveda pomenilo zmanjšanje čred in zmanjšanje ponudbe, s tem pa spet višanje cen, a ti cikli so daljši," dodaja.

Predsednica trgovinske zbornice pa pravi, da sta možnosti dve – opisana, da bo zaradi predčasnih zakolov mesa na trgu veliko, je po njenem mnenju "zelo realna".

"Druga možnost pa je, da bodo kmetje kupovali krmo, ki je primanjkuje, in imeli živino v hlevih do predpisane starosti. V tem primeru bi prišlo do podražitev," pravi in dodaja, da je to odvisno tudi od povpraševanja na evropskem trgu.

Presežek mleka na trgu EU

Še eno živilo, ki naj se ne bi podražilo, je mleko. In to kljub težavam in višjim stroškom, s katerimi se soočajo kmetje.

Po besedah Popiča krave zaradi vročine veliko energije porabijo za hlajenje lastnega telesa, mleko pa je zato, kot opisuje, bolj "prazno", vsebuje manj beljakovin.

"Težave so kompleksne. Zaradi vročine pade imunska odpornost živali, ki so zato bistveno bolj dovzetne za razne okužbe, vnetje vimena, parkljevko ..." opisuje govedorejec.

Toda zvišanje odkupnih cen mleka se ne pričakuje. Te so, pravi Popič, z lanskih 55 centov padle na okrog 40 centov ali manj, medtem ko "se je vse ostalo dražilo", poleg goriva tudi gnojila.

"Ne glede na težave, ki jih imajo kmetje, cena mleka pada, tako odkupna kot z zamikom tudi maloprodajna," pravi Mariča Lah.

Razlog so presežki mleka v Evropi. " Ker ima Evropa presežke mleka in tega ne moremo izvažati, borze držijo to (nizko) ceno," še pravi predsednica trgovinske zbornice.